Apr 30

Ne morem, da ne bi. Danes so mi spet dvignile pokrov. Žal. Vem, da je strpnost lepa čednost, ampak – od Most do centra, slaba ura vožnje z mestnim avtobusom!? To je pa too much! Ne, ne, tri much!!

Žal moja pot v službo vodi mimo dveh tržnic, in če začnem delati ob 11h padem ravno v interval vladavine starmame. To je namreč čas, ko objestnice skačejo po tržnicah, ko se borijo za čimbolj frišno kulerabo in endivijo, potem pa s tem navalijo na naše zelence. Zdaj vsaj vem, zakaj tak vonj po zemlji…

Nekako sem te “vladarke” dopoldneva razdelil na tri katergorije.

 Prva kategorija so vozičkarke.

Kot da ni dovolj, da tovorijo vse te svoje vrečke z zelenjadjo, nekatere so precej modernizirane in imajo s sabo tiste male vozičke. In prav te naredijo največjo štalo!! Že sebe komaj skobacajo na avtobus, ne one morajo imeti s sabo ta voziček. In potem se najde kakšen prijazen osebek, malo bolj strpen, kot jaz očitno – “guspa, vam bom pomagu, da boste lažje šle gor…” Ampak, neeee, one so preponosne, da bi sprejele pomoč – “bom saaamaaa…” In se vleče na bus celo večnost… in potem še eno večnost traja, da se spravi do svojega sedeža. In če kaj poznate starmame – takšne so vedno prve in s tem zadržujejo pri vstopanju na avtobus še ostale, ki bi radi šli na bus.

Druga katergorija so berglarke.

Ne rečem, nekatere so res boge – ampak, a nimajo nikogar, ki bi jim pomagal in bi kdo drug skočil na tržnico namesto njih? Skratka, takšnim sedež seveda odstopim. Takšne razumem. Da ne bo kdo rekel, da ne znam biti strpen ;) … Skratka, berglarke so tiste starmame, ki imajo berglo samo za to, da jo imajo. Pa da kašnega nestrpneža, kot sem jaz lahko po glavi. Ne vem, ali imajo te bergle le za grožnjo, le za psiho podporo – a zanimivo je to, da ponavadi prav nič ne šepajo, ko gredo z busa dol. Prav lepo hodijo…

Tretja katergorija so pa starmame, ki si ničesar ne zapomnijo. Vem, da s starostjo peša spomin, ampak… Če je tako hudo, si verjetno v kakšni oskrbi. Tako sem že večkrat videl gospo, ki vsakič preden gre na avtobus, vpraša “a greste do glavne tržnice?“. Si je res tako težko zapomniti, da samo 9-ka ne gre do tržnice?

In potem, namesto, da bi imela vsaj blizu sebe svoj voziček, ga ima parkiranega pri klopci na avtobusni in spet traja celo večnost, da se ji uspe skobacati na bus.

Danes sem imel posebno čast – da sem na poti v službo naletel prav na vse tri kategorije. Kaj hočemo – med 10 in 12 uro je pač vladavina starmame.

  • Share/Bookmark
Apr 30

… je jeba. Menda te lahko tudi fenta!!

Blodiš, bluziš, delaš neumnosti, ker ti možgani ne delujejo kot bi morali (ta objava), haluciniraš (se mi je zdelo, da sem videl bivšo)… Pa še kaj bi se našlo.

Dobesedno kvasim neumnosti. Sicer se jim vsi smejijo, a vseeno se sprašujem – se smejijo foram, ali meni… Po moje obema. Aja, saj sem oboje jaz… :-p

Kar se tiče smrtne nevarnosti zaradi neprespanosti – kolegica me je zadnjič čisto prestrašila – “A pa ti veš, da od neprespanosti lahk tud umreš?” U, mater. Res je. Nevarno je, da kinknem na busu, ko stojim v gužvi. Ali pa ko hodim po Ljubljani in lahko med hojo malce zaspim, pa se z mojo trdo betico kam nalimam (po možnosti na kakšno starmamo s še tršo glavo).

Skratka – oči imam črne kot je črno dno črnega morja. Okoli pa rdečica, kot da sem verižni kadilec jointov!! Podočnjaki – nekako sem se spraševal, prejle, ko sem pogledal v ogledalo, če sem sploh še živ, ker izgledam precej… mrtvo. No, glede na to, da sem se potem s svojim predragim čelom precej močno butnil v podboj vrat – očitno sem še živ. In celo bogatejši. Za eno buško, veliko za sosedovo hruško (sej vemo – foušarija, sosedova hruška bo zmer večja, pa nč nam ni jasn, kako… ;) )

Skratka grem spat za tehle 6 ur. Moram vstat ob 7h. Verjetno bom šele ob 8h. Čeprav, po teh nočeh z manj kot trema urama spanja, bo tole pravi balzam. Pa čeprav bo le kapljica v ocean. :-D

  • Share/Bookmark