Dizzyjev blog

Čeprav sem po tihem sklenil, da je bilo na tem blogu o stardecih in starmamah dovolj povedanega, pa tale mora biti omenjena. je pa čisto frišna od danes zjutraj.

Skratka, ura - 4:45, pri vkrcavanju na mestni avtobus.

Sam priznam, da sem bil še bolj slabo zbujen, posledično pa še malce počasen (v gibanju, da ne bo pomote, pa verjetno tudi v mišljenju, no, ja… ) - kaj ne bom, če smo pa še sredi noči!! Skratka. Pride avtobus. Zmigam svojo zaspano, z delovno opremo otovorjeno oslovsko rit na avtobus, in seveda je ta tovor potrebno raztovoriti… Odpnem, ko me nekaj dobesedno nabije od zadaj “nooo, dejmo mal zmigat, js bi se tud rada vsedla…” z vreščečim glasom vred.

Če ne bi bilo vreščečega glasu, bi si za trenutek drznil celo misliti, da me je (verjetno po pomoti) začela naskakovati kakšna brhka mladenka, tako pa je bila le prenaspidirana starmama, kateri verjetno še ni popustila tabletka viagre, ko sta z stardecom poskušala (s povdarkom na poskušala) … “telovaditi…” Verjetno je res ostalo le pri poskušala, ker je bila tako vreščeče glasna…

Okej - da bi se to dogajalo sredi gneče, v prometni konici, to bi še razumel, ne pa sredi noči, na enem izmed prvih avtobusov, ki je bil, ja ne boste verjeli - PRAZEN!! Gor smo bili, starmama, nek črnogorec, ki je seveda napol spal in jaz. Aja, pa šofer.

Seveda me je vreščanje v trenutku prebudilo, nisem bil več preveč počasen, celo misli so začele biti urne in sem v njih skupaj skobacal nekaj takega:

“Ja madona, starmama (točno tako sem rekel), sej vam maša al pa frišna kuleraba (beri: koleraba, cvetača, menda po neki debeli knjigi imenovani SSKJ) ne bo nikamor pobegnila, tko kt ne ostalih cca. 50 prostih zicev. Dejte se mal umirit, baba stara!!!”

In se povrnem nazaj v svoje napol hibernirajoče stanje, spotoma pa v voznikovem ogledalu zagledam zanimiv nasmešek (voznika, kajpak).

Madonca, če ne bi šel službeno na morje danes - bi verjetno podlegel posledicam celotedenske slabe volje oz. bog ne daj - starmamske tečnosti!