Mar 31

Vroče sanje. Z Njo. To so sanje, ki mi vedno razburijo domišljijo in duha… in mi dajo misliti in spet malo odprejo srčne rane. Ampak, zakaj se tovrstne sanje vedno pojavijo, ko jih najmanj potrebuješ…

Ona. Spet. Prihaja iz kopalnice, ovita le v brisačo. Jaz, na pisarniškem stolu za računalnikom, dokončujem zaostalo delo. Pride do mene. Njena koža se sveti in kar kliče po dotikih. Konice njenih dolgih las so rahlo zmočene… Tako zapeljivo izgleda. In tega se zelo dobro zaveda. Zelo dobro.

Hodi proti meni. Gledam jo. Naravnost v oči. Takoj vem, koliko je ura. A vseeno se delam, kot da sem z mislimi popolnoma osredotočen na delo. A nisem, sem daleč stran. Pri Njej. Gledam v računalniški monitor, ko se me dotakne. Njene ustnice na mojem vratu. Kocine gredo pokonci. Njene roke potujejo po mojem telesu od prsi proti trebuhu… in nižje… Izza hlač potegne ven majico. Z rokami se dotakne moje kože. Jaz še vedno “osredotočen” na delo. Z rokami me nežno, a vseeno strastno prime za glavo in jo obrne proti sebi, proti svojim ustnicam. Poljubi me, strastno, kot zna le Ona. Zdaj sem Njen. Roke mi zaidejo na Njeno ritko, na Njena popolna dva hribčka. Njena koža je tako mehka, sočna… in tako erotična… Postaja vroče. Pomaga se mi znebiti majice, spotoma jo poljubljam po vratu, po prsih, po trebuhu. Naenkrat sva gola – Ona brez brisače, jaz brez obleke… Objeta v strasti, v ljubezni, se predajava drug drugemu in postajava eno… Vsi vemo, kako se zgodba nadaljuje…

Zanimivo je predvsem to, da me takšne sanje vedno znova popolnoma… zbijejo. Psihično. To je bila fantazija. Njena. Najina. Ki sva jo skupaj tudi uresničila. In vedno, ko si kolikor toliko opomorem, ko mi spet uspe vsaj malo pozabiti na Njo, se pojavijo te sanje. Se pojavi Ona. Da se odprejo stare srčne rane. Da stopim par korakov nazaj v prebolevanju in pozabljanju Nje…

A če pogledam z druge strani, mi ostajajo le še sanje. Sanje, v katerih sem lahko…

Samo z Njo.

  • Share/Bookmark