Mar 07

Ponavadi, če kje zagledam kakšna navodila, jim sledim. No, obstajajo tudi umetniki, oz. bolje rečeno talenti, ki ne vedo, zakaj kaj kje piše.

V naši firmi je tak sistem, da na delovnem mestu, kjer delam, v stavbo spuščam tudi obiskovalce. Obiskovalec pozvoni, jaz pa mu preko stikala odprem vrata. Vse lepo in prav. Če bi ljudje znali brati. Na A4 papirju, z bold pisavo velikosti 58, je na veliko napisano naslednje besedilo:

“Potem, ko pozvonite, vam vrata odpre receptor. Počakajte na klik, nato pa vrata povlecite in potisnite.”

Kaj za vraga je pri tem tako nerazumljivega? In potem ljudje zvonijo kot utrgani, jaz pritiskam na gumb … zaman. Vstajam, hodim odpirat vrata. Zadnje čase sploh ne grem več odpret, potem pa gre kater od sodelavcev ravno ven, pa spotoma odpre vrata. In si drzne celo reči, “kaj, a zvonc ne dela?!” Oooo, dela, dela, sam ti si tak talent, da ne vidiš 10 cm od nosa… 

Ampak to še ni vse. Potem, ko človeku vseeno razložiš, kako poteka sistem vstopa v firmo in da je sistem odhoda popolnoma enak, le zvoniti ni treba, se ljudje še vedno kar zaleravajo, kot da so na destruction derbyju.

In, kot da to ni dovolj, mislijo da jih bo navadno stikalo za luč čudežno spustilo ven in ga nonstop pipka. Na vratih pa na veliko piše:

“Vrata vam odpre receptor. Po kliku vrata povlecite in potisnite.”  Ne, vsak se še kar zaletava v vrata … Mater.

“Kako pa ven pridem?”

Ne vem, najboljše, da splezaš na streho in stestiraš svojo zračno plovnost… Biki…

  • Share/Bookmark
Mar 07

Ta teden me je čas popolnoma povozil tako, da sem čisto nenamerno malce zapustil tale blog… Spanja mi manjka že skoraj za cel teden (ko bi le bilo od kakšnega seksualnega ali žurerskega maratona, pa mi ga manjka zaradi delovnega maratona), glavni del tedna pa šele pride – tale vikend, ki je pred vrati, bo noro naporen…

Skratka, upam, da bo drug teden malce lažje in da bom imel več časa, pa upam, da drug teden kaj več napišem…

Lp, Dizzy

  • Share/Bookmark