No… Če sem kakšno pikro rekel na naše starostnike… pa dajmo še kakšno na naše mladostnike.
Kot omenjeno, sem precej razumevajoč človek. Kukr… 
Ampak… tole … 
Kar na primeru:
Mestni avtobus. Na poti domov. Peljem se lepo mirno, vmes nekaj brskam po telefonu. Nekje na sredi poti na avtobus vstopi 5 mladeničev, tipično oblečenih. Od spodaj navzgor - lacost/nike shox čevlji/superge, kavbojke, jakna z muco okoli ovratnika oz. kapuce ter namesto kape žele na glavi. Glasni. Logično. Ampak sem vajen, pač … Me ne zmotijo… še…
Nato začnejo nekaj kombinirati z denarjem, koliko ga ima kdo, koliko evrov je kdo komu dal, koliko mora dati, “ał te pa nałomim, as słišu…” Nakar mojo pozornost pritegnejo njihova imena. Slovenska. No, čeprav danes, s temi imeni … zdaj imajo ljudje živalska in rastlinska imena (no, sem pa zadnjič slišal, da je psu bilo ime Špela ) …
Skratka dva sta bila ekstra glasna, po imenih sodeč res slovenca, po naglasu pa … khm … Skratk, spotoma ogovorita kolega, ki pa je po imenu sodeč … pač … spodnje gore list, ampak je bil od vseh najbolj civiliziran. Skratka …
Med poimensko sodeč slovencema steče sledeč pogovor:
A: “Stari, a veš kakve imam boksarice danas?”
B: “Ne, a daj povej, stvarno me zanima!”
A: “Sviłene, tigraste. Danas bom u Kołoseju eno uoćio, pa jo bom kr kod kuće pełju… znaš zašto…” Sledi debilen smeh obeh…
B: “A jz mam tud sviłene … sam stari, moje su pinki. Stari, res so žešće!”
A: “Pinki, stari, a take bi tud js meu… sam su skupe te sviłene … stari, jz svojih ne bi imao, će jih ne bi dobu za rođendan…”
Sledi izjava tedna - B: “Bom jz dans mał połovił u njih, a jutr ti jih posodim, boš vidu, kaj to deła ženskam…”
Še dobro, da je bil ta debilizem povedan na moji izstopni postaji, ker … ne vem, če bi lahko dolgo zadrževal smeh. Res … ne samo Matilde, tudi debilizmi polepšajo dan.
Zadnji komentarji