Feb 21

Očitno ga imam. Očitno je moj “najboljši prijatelj”, sploh zadnje dni… ko mi nagaja na vse možno načine… Kako? Recimo, primer – že eno uro službeni telefon ni zazvonil in sklenem – grem si skuhat kavico. Okej. Pridem do vogala… tulili, tulili. Seveda službeni telefon začne zvonit. Pa si rečem “ma ko ga jebe”, ko začne zvoniti še drug službeni telefon…

Gospe in gospodje, ponosno vam predstavljam mojega namišljenega prijatelja – mr. Murphyja!

Samo nekako to še ni vse. Nanašajoč se na mojo prejšnjo objavo, o Matildi, bi lahko rekel tudi, da se me mr. Murphy loti, ko se mi najbolj mudi – ko začnejo pod avtobusom stardeci in starmame svoj cepetavi ples.

Pa recimo, ko me namišljeni prijatelj obišče v zelo podobnem položaju, kot v uvodu objave, le da sem na poti na WC, ko je mehur že tako poln, da skoraj že pljuska čez rob… Začne vse zvonit vse križem…

Ali pa, ko me udari, ko najmanj pričakujem, recimo, ko sem tako ali tako v bolj slabem razpoloženjskem stanju, pa mi nasproti pošlje koga, ki mi lahko s svojo pojavo ta dan še bolj podre…

In tako se potrdi moto mojega namišljenega prijatelja, ko si ravno rečeš, da slabše tako ali tako ne more iti več, pa te prijateljsko udari čez hrbet in ti z dejanji pokaže:

Ko ti gre res slabo, verjemi, ti gre lahko še slabše!

  • Share/Bookmark
 

2 odgovorov na “Namišljeni prijatelj”

  1. struna Pravi:

    Madona… Očitno je ta namišljeni prijatelj pri večini ljudi isti… Človek bi se zamislu in se vprašal, če nima slučajno kakih bratov dvojčkov,trojčkov…. :D

  2. hathor Pravi:

    Jaz mislim, da jih sproti klonirajo…kolikor nas je, toliko jih naredijo. Ampak…so pa džabe..

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !