Feb 20

Načeloma sem zelo potrpežljiv človek in sem precej dovzeten za razumevanje … no, raje povem takole – moj tolerančni prag je precej visok, ampak … kar je preveč, je pa preveč.

Namreč, ti stardeci in starmame. To ne moreš verjet, kaj vse vidiš…

Začnimo na začetku. Dneva, namreč. Večino dni svoj delavnik začenjam ob 6h zjutraj, kar pomeni, da sem nekaj čez 5. uro že spakiran na avtobusni postaji. Vse lepo in prav. A prav zanimivo se mi zdi, ko tam starmama stoji in nestrpno čaka avtobus. In, ko avtobus le pripelje, mora ona na vsak način prva vstopiti. Zakaj že? Da bo dobila prost sedež? Fakin par minut čez 5. uro je, teta, busi vozijo po Ljubljani napol prazni!! Zadnjič sem bil ravno prave volje, približno takšne kot danes (ne, in to ni tečnost … :) ) in sem sklenil, da ji bom malce ponagajal … žal … Namreč, starmama me je tako skomolčila, kot da tekmujeva na olimpijskem teku na 3 stopnice po avtobusu. Mislim !? Še par dni sem imel malce modra rebra.

Drug primer so razni stardeci in starmame, v medsebojnem boju. Zadnjič sem se smejal, ko sta dve starmami dobesedno tekmovali za sedež – naj omenim, da je bilo še kar nekaj praznih sedežev, ampak iz nekega neznanega razloga so najpopularnejši sedeži pri vratih – skratka, v svojem polžjem šprintu dirkata do sedeža in se vsedeta ena na drugo. In kot da to ni dovolj, tista, ki se je vsedla prvi v naročje reče – gospa, oprostite, ampak prva sem bila…

No, to bi bili recimo razvedrilni primeri. Teli mi dvignejo pokrov.

Stopiš z busa, pa včasih se mi mudi ujeti drug avtobus, ko presedam in kot da ni dovolj, da porabi dva ponedeljka, da se skobaca z busa dol – okej, to še razumem, ker ko se me mr. Murphy pošteno loti in bolijo koleno, gležnji in križ, tudi sam porabim malo dlje, da se skobacam z busa, a še vseeno se ne ustavim takoj pod vrati in potem ne cepetam na mestu in se ne obrnem trinajstkrat levo in desno, s tem pa onemogočim izstop vsem ostalim… Pa dej se spokaj stran od busa, pa tam odpleši svoj cepetavi ples…

Druga dimenzija stardecev in starmam, pa so cestni vandrovčki. Takšni, ki sredi mesta divjajo z nadzvočnimi 20 km/h na uro, da še ovinke komaj odpeljejo. Resnično sem mnenja, da bi bilo, tako kot pri mladih, tudi pri starih uvesti starostno mejo. Priznam, mladi objestneži so nevarni, vendar pa zna biti tudi starmama, nalimana na svoj volanček v svojem Citroenčku AX-u, izredno nevarna. Sploh pri kakšnem vključevanju na obvoznico/avtocesto, ko zapelje na vozni pas direktno s pospeševalnega s 60 km/h. Take zadeve mi resnično dvignejo pokrov.

Skratka, zadnjič bi moral vstati neki mamci, čeprav je bilo kar nekaj sedežev še praznih, pa me je dobila na napačen dan (ja, tečen sem bil ) in sem jo po hitrem postopku pregnal. Nekaj je sicer protestirala, “ta mladina, nič ne spoštuje starejših”, pa sem ji hitro odvrnil, da spoštovanje bi moralo biti dvostransko.

Skratka – ne vem, zakaj so starmame in stardeci tako zelo požrešni, tako zelo … recimo temu kar agresivni. Pa čeprav se nekateri premikajo počasneje, kot crknjen polž … Cel dan imajo na voljo, saj so le v penziji, ves čas na svetu, a vse morajo imeti PRVI! Povsod morajo biti PRVI! In to me res moti…

No, ja … po eni strani jih pa skoraj razumem … jih le lovi Matilda …

  • Share/Bookmark